Parhodne navodyla

Izvor: Хорватская Викиславия

>> Pogley prispodobne navodyla: va kajkavici, ale va murlaškoj ikavici ter va vlahysken štandartu.

PARHODNE NAVODYLA za uporabnike ud Čakavske Wikislavie (WikiCha): Dobro prišly va WikiCha ale Wiki-velikaz ter meymrižnu štilnycu va čakavici, ka seje zacala ud dvajšet-parveg novambra leta 2007. Sey eš une proslovje zi parhodnimi navodylam ud nuove čakavske kite vauna mejnarodna Wikislavia tarošće va vetjen evropejsken velikazu Metapedia.

Dialektalni velekazi vauna Meta-Wikislavia: - Poglavito zaćalo va družbi Meta-Wikislavia eš solidarno pryet evropejske dialekti koti al-pari zaykovne bašćyne žaeno z' inokimi gani ud Telaferme: Perke udseda ovo vrydi ošće za ov nuovi čakavski tar kajkavski velikaz vauna zaykovna fameya ud dvajštorih ganih vauna Meta - Wikislavia. Tarošće čakavski ter kajkavski subtituli tribaju sepisat va Harvaškoj Wikislaviji almeno pri artikulih sevezanih zi čakavicun ter kajkavicun. Kako čakavski akćenti esu scelo inaki ud uneh vlahyskih, va oven velikazu triba vavyk sinjat akćenti - almeno kako tušće bukvice (bold). Notica: Čakavci bihu navakyre ud pantivyka ter perke požnaju mloge čakavske tituli od yuškaneh kraynah, kulapih, morah, inžulah, naracjuni, ke tribaju bit sinjane zvarhu pristojećih artikuli. Uny požnaju ošće cuda čakavskih ymen (visje leh 100) ud žvezdah nebešnih, kesu unen prya rabile za orientaciuni va navygu ter koti nebešni žvejarin za skazat ure vanocy - perke rabi ove nebešne tituli zapisat vaov WikiCha.

Abstract

Preamble to Wiki-Encyclopedia and Library in Chakavian (WikiCha): This is a new Wiki-Encyclopaedia and Internet-Library in old-Croatian or Chakavian archidiom, starting from November 2007. It is quite open and free for listening, and also for any further contributing and ameliorating by its bona-fide users. This includes also an open Internet-Library in Chakavian with the original authorized contributions in poetry, prose, scientific news and the last discoveries. Its main language is the relict Chakavian idiom or medieval old-Croatian, with added subtitles in English, and in modern Serbocroat. In its beginning, Chakavian was the first official-public language in medieval Croatian Kingdom of 11th - 16th century. Then mainland Chakavians from mid-Croatia were exiled by Turkish expansion and they mostly emigrated in Austrian Burgenland; now Chakavian is spoken in southwestern Croatia, chiefly in Adriatic islands and Istra peninsula. During past half millenium, Chakavian was mostly restricted to private conversation, local poetry and folklore of Adriatic islanders and peninsular Istrians; this Chakavian Wikislavia is now its first public reappearance on the world Internet. Most articles here have an English subtitle, and longer ones include also an English Abstract in its first chapter. Wikislavia's leading principles are: total openess, no any censure, the last modern data, true informative reliability (no formalistic 'neutrality'), a moral approach - but also the objective elaboration of taboo-topics (elsewhere blurred or eliminated). The false neutrality, ideological censure, officialized demagogy, destructive hypocrisy and immorality, falsified blurring and eliminations, clans domination and outvotings, and other deviations of some ' Wikipedians' here are not acceptable at all !

Proslovne notice

Namysal za udparti franki velikaz koti Wiki (havajska beseda = barzo) seje zaćal ud leta 1999 zi parvyn provižornin šperimenti: To eš internetna enćiklopedia ku seki more franko čitat na internetu, tarošće participat va une storytvi spram svoyh tehničnih ter učevnih prignutjah. Parvy vetji ižempal ud takoveg wiki-velikaza eš Wikipedia, ka seje zaćala ud leta 2001. Danaske ingleška Wikipedia imy višje leh 2 miljuna artikuli, ma potlen una eš pasala ošće va drugih dvistotyn gani, tarošće va harvašku Wikipediu.

Intanto, ov barzy rest ud Wikipedie eš rezultal zi mlogimi problemi va une anarhičnen ražvitju:

Višje leh polak va une lišti danaske esu goli tituli deboto prez teksta čatereć samor zi 2 - 5 versi prez imeniteh napovedah, ter une tako stoje skrozi leta za napunit formalni veli lumer ud cuda artikuli.
Višje leh sto tisuć artikuli ymeju samor dešetore Wikipedie na poglavitih ganih ud svita, ma pjutošto inoke ymeju samor niki miljar ale stotyn mićih artikuli.
Uno čareku 'wikipedisti' kako formalni "neutralizm", danaske sevarnul pjutošto va premoć ud ignorantih ter abnormalneh puntaduri. Ošće rizultat ud tega esu cuda lažlivih teksti ter falsifikanih artikuli adatanih va unu primitivnu populističnu ideologyu, kady mloge nepodobne teme esu zahićene ale falsifikane.
Danaske va Wikipediji premoć imy uon panični štrah ud moderneh novitadi: perke una eš pjutošto pasala va konservativne tradicije, ter šve ča eš proti štarih dogmi nemore intrat va Wikipediu.
Demagogya adminištacye danaske narivava va Wikipediu švoye namysli ud globalne 'popkulture'.
Va Wikipediji kreši cuda atentati ud 'vandalih', ignorantih ter dogmatih ki eliminaju cile artikuli, ale uneh zvarneju va benaste forme.
Ošće mlogi registrirani sejdelniki va Wikipediji danaske esu anarhisti, seksisti, interesni, dogmatični ter inoki maniaki, čigove klanske grupe esu va neprestajnih gverah, ter mejsebun eliminaju nepodobne artikuli, pjutošto va ingleškoj Wikipediji.
Danaske va Wikipediji pjutošto imeju premoć mediokriteti ter ignoranti, ki nekritično barataju zi strukovnih teksti ud špeciališti (antielitizm), ter une transformaju va ignorantne stupide forme.
Potlen parvanjeg dobreg razvitja, danaske zi Wikipedie pjutošto biže špeciališti ki esu štufani zi nepristajnen korekcijuni ud artikuli ke unen ruinaju ignoranti ter mediokriteti. Perke ovy stručnjaki esu pjutošto šli ća zi Wikipedie (braindrain), ter une adminištacia danaske seskaže kako unen nine oštalo leh dvajstori aktivni eksperti, ke tam zoveju wiki-dragons, ma inoki va ingleškoj Wikipediji esu pjutošto sejdelni ašištenti, pasivni štatisti, ale škodovniki.

Kako eš baša informativnost va Wikipediji, najbolji ižampl esu une ingleški teksti ob Harvaškoj ter Harvatih, ki esu najgrubji lažlivi igdyr publikani va jenoj enćiklopediji. Ovo eš konfirmano ošće priko prispodobe zi tuješkin velikazon (Brockhaus) ter ingleškon Encyclopaedia Brittanica, kadi ove harvaške teme esu zdelane normalno ter objektivno, čatereć cuda bolje leh va splohnoj ingleškoj Wikipediji.

Koti rizultat ud oveh defetih ter manipulacij, parvanja Wikipedia seje doseda podilyla va nikulike separatne velekazi, ter danaska ove autonomne wiki-enćiklopedie jur imeju na internete bližu 4.000.000 samošvojneh artikuli defora Wikipedie. Najbarzya ud oveh eš čudovyta kitajska BaideWiki zi polak biljarde sejdelniki, ka bi doleta jur pritekla samu Wikipediu.

1. Štara parvanja Wikipedia eš danaske va anarhičnoj konfužiji, zi mlogimi falšim pop-teksti ter cuda defektnih tituli do 2/3 Wikipedie. Namešti parvanje ekspertne informativnosti, danaska Wikipedia eš pjutošto pasala va vulgarnu 'popkulturu' kadi premore antielitizm, primitivizm, konzervatizm, ignorancia ter inoke napake. Perke, una eš danaske jur transformana va švoju karikaturu Wikipedie, čareku po vlahisken kako "prostonarodni sveznadar", tar une mlogi deformani artikuli esu pjutošto šliparye leh informacie. Perke niki informatični eksperti zi Merik jur pronoštikaju kako će ovakova Wikipedia vajesen 2010. finit va švojen raštorenju.

2. Akademični elitni Citizendium (proekt 2.0) eš partil zi Wikipedie ud 2006: ovdi eš uporabnikim franko samor štit velikaz, ma zibrani sejdelniki tutu moraju bit eksperti z' univeržon (seda imeju 270 takovih eksperti). Uneh artikuli esu publikani potlen rigidne kontrole ud cileg leta. Perke ov velikaz reste pomalo (imy 2800 artikuli) ter samor va inglešken. Zimejuć ča eš muhti za čitat na internete, ov velikaz eš prispodoban zi klasičnim štampanim velikazi. Po elitnoj edituri z' ovin esu prispodobni ošće tuješki Wikiweise (ud 2005), merikanska New World Encyclopedia (ud 2007) ter veli kitajski BaideWiki (ud 2006) altroke zi 940.000 artikuli.

3. Polelitni kompromisni Wikinfo eš zišel zi Wikipedie ud 2003, ki eš po štrukturi zmed Wikipedie ter Citizendium. Uov reste barzye zi dovolno stabilnosti ter strukovnosti koti uon udparti serjožni wiki-velikaz zi širjin strukovnin kolaboraciuni. Doseda esu tri zaykovne varianti ud oveg tipa:
- Poglaviti ingleški Wikinfo ud 2003, zi priko 37.000 artikuli.
- Enciclopedia libre universal eš prispodobni autonomni velikaz na španjolskem ud 2003, ošće zi 37.000 artikuli.
- Tuješka varianta eš mlaji del va unoj ingleškoj ud 2006, zi 140 artikuli.

4. Nuovi najmlaji reformirani tip wiki-velikaza seje zaćal ud 2006, kada eš zi anarhične Wikipedie zišla skandinavska grupa ter esu snovali nuovi franki-udparti velikaz Metapedia zi ćentron va Šveciji. Ovo eš panevropejski wiki-velikaz va dešetorih zahojneh gani. Va ovu združbu ud 2007. zis Wikipedie eš intrala ošće najvetja sejdelna Wikislavia, kaeš pjutošto va rusken ma ošće z' inokin šćavunskin ter obarskin ganin. Seda ova vela eurazijska združba Meta - Wikislavia imy okolo 250.000 artikuli zis barzyn reston ud 20.000 nuovih artikuli va šetimani: perke ovo eš tretja najvetja wiki-grupa na internete potlen klasične Wikipedie tar nuove kitajske BaideWiki (zi 950.000 artikuli). Kopren eš autonomni, zis ovon grupon va štrukturi eš prispodobni ošće nuovi Filipinski wiki-velikaz Filipiniana zis temami ud jugozihodne Ažije ter Oceanie. Ova eš zišla zi Wikipedie ud 2007, seda imy okolo 50.000 artikuli zi reston ud miljar artikuli va šetimani.

Va ovu nuovu panevropejsku fameyu udpartih wiki-velekazi, ud dvajset-parveg novambra 2007, eš združena ošće ova naša nuova WikiCha ale Čakavska Wikislavia. Perke zovemo va sejdela ter regištraciju šve potenćialne čakavske sejdelnike zi Harvaške ter emigrante, ošće čakavce zi Wikipedie, za aktivnosti va ovem čakavskom wiki-velikazu: koti eksperti za pisat artikuli, ale inoki za kolaborat va tehničnoj pripravi, prepisu, iskanju kurdelic (links), ter inokeh dobrih teksti za tolnaćit na čakavicu, etc.

WikiCha ter harvaška Wikipedia

WikiCha eš špecialni dokumentarni velikaz ki triba postat moderna elektronična panorama čakavice na internete. Normalno eš kako tebit parćialne sličnosti zmed WikiCha ter harvaške Wikipedie, ošće kako mejsebun esu slične mloge papirne velekazi. WikiCha ter harvaška Wikipedia esu ražlicne va zayku, ma ošće va izbiru ter ubjemu temah, metodi skazanja etc.

Kada esu slične teme, priporućeno eš prinest slične teksti zi harvaške Wikipedie, ma ovy tribaju obligatno bit tolnaćeni va čakavicu, tarošće kritično reformani. Harvaška Wikipedia doseda imy pryko 35.000 tituli, tar seje zaćala potlen sfundanja parvanje Yugo-Wikipedie va bošnjansku, harvašku ter serbsku Wikipediu. Perke undi stareji artikuli esu prya tolnaćeni zi angleškeg va serbo-harvaški Vukopis, tar potlen esu samor formalno 'jekavizirani' va harvaški artikuli, ma ovo esu pjutošto mišani tri-bastardi va jenon grubomu 'anglo-serbo-harvašken'zayku. Ošće va generalnon konćeptu ove harvaške Wikislavie eš evidenti vlahysko-balkanski impakt, ter pasani jugoslavski Vukopis eš ošće seda prolongan kako una 'lingua franca' zmed novimi jugoslavskimi darželam. Uny ki ne moredu, ale namysleno neće pisat va čakavici, nine tribaju delat ovdi va WikiCha: ki hote pisat va vlahysken Vukopisu, imy na dišpoziciju 'harvašku' Wikipediu, ma za radikalne 'yugofile' eš ošće druga špecialna 'serbo-harvaška' Wikipedia.

Metapedia, Wikislavia ter ova nuova WikiCha esu informativni proekti ud serjožnih sejdelniki na internete, kako mejmrižne databaze za virodostojno informat ter za moderni ućevni vuzgoj uporabnika va dvajset-parven štoletju. Perke Wikislavia nine:

Ne debatni klub za prezkonečne dišputi ob švemu ale ob ničesu: za ovakove namine morete se varnut na mloge dišputne forumi va internete.
Ne Web-indiric za peršonalnu prižentancu ud ignoranti ale šuperbih šetesapjenti: za ovo moreju na internete udpart švoju paginu, ale intrat va niku pristojeću.
Ne internetni luntar za zloćeste 'teenagere' ter za peštat ale eliminat tuje artikuli: za ove privilegie njin se nahodi anarhična Wikipedia ter inoke 'popkulturni' wiki-velekazi.

Navodyla uporabnikim

Za dosedajne uporabnike zi Wikipedie eš imenito žnat kako eš Wikislavia samor pri štyenju ovoj prispodobna, ma za aktivne sejdelnike va ovoj esu mloge diference ke sejdelniki tribaju dobro požnat. Poglaviti prinćipi spram kojih eš evropejska wiki-združba Meta - Wikislavia razlučena ud Wikipedie, tarošće špecialne zaykovne diference zmed WikiCha ter harvaške Wikipedie, esu ove:

Zaykovne diference: Harvaška Wikipedija eš na štokavskem standartu (vlahysken Vukopisu), ma WikiCro eš pjutošto va čakavici. Va prinćipu, teksti za WikiCha tribaju bit napisani va čakavici, ter švi poglaviti tituli ovdi esu va čakavskoj formi. Samor tematski artikuli ki su ob čakavici ter čakavcih, ke su napisali furešti ale naši emigranti - moredu bit ošće va inglešken, ale va štokavsken (vlahyski Vukopis), ma almeno unen titul mora bit čakavski (ove teksti potem tebit tolnaćeni ošće va čakavicu).

Va WikiCha esu prioritarne teme ud čakavice, naviga, Mediterana, Adriatike, ižulah, primorja ter spodmorja, ma inoke teme tribaju bit prižente samor ko esu relative ž' nami: homoreć susidne daržele, prikomorna emigracia, naši ujetniki va prikomorjah, japleni kras va švitu, etc.

Regištracia aktivnih sejdelniki ovdi eš obligatna. Ovdi eš udpartost, franko štyenje ter editure, ma žbog vandalih eš potrybna regištracija sejdelnikih. Neregistrani uporabniki ovdi moredu samor pasivno štit artikule, ma nemoredu intrat va tekste ter zitin eš pjutošto impaćan 'vandalizm' za eliminat ter deformat tuje teksti.

Va Wikipediji ošće legalni-registrani sejdelniki ter 'adminištratori' moredu ad-hoc poškodovat ale eliminat tuje artikuli ko esu njin idejno ale interesno nepodobni. Za ove namine undi esu formane idejne klani va nepristajni gveri, ke mejsebun eliminaju cile artikuli ter taboo-teme. Ovakove manipulacie 'wikipedistih' va Wikislaviji esu rigidno impačane ter tehnično anulane: ovdi eš impaćano brisanje tujih artikuli perke franki teksti se moru samor pridet, meliorat ter povetjat. Ovdi nima pulitične ni idejne cenzure, nine demagogye ud silovytih 'adminištratori', tutu poštoy samor združena demokratična organizacya va podili posla. Tako prez idejnih klanih ter prez 'adminištratori' (ki esu anulani va Wikislaviji), ovdi nima nepristajnih pražnih dišputi kako va Wikipediji.

Pravušća virnost navodyla va Wikislaviji eš obligatna ter ovdi esu legalni samor materjalni ateštati, ma nigdyr ne namysli ud 'popkulture' kako eš to pjutošto va Wikipediji: Wikislavia eš za kulturno razvitje uporabnika, ma ne za uneh globalno 'glajhšaltanje'. Ovdi nima idejneg embarga nine impaćanih taboo-temah ter triba pisat samor materjalnu ištynu, ma ne eufemizmi ter neutralizmi (kako va Wikipediji). Ob švemu semore ovdi pisat kritično ter eksplićitno, originalni autorski tekst je prihvatjen, ma samor evidente ćamparye (tipfeleri) ter grube beštime tebit korigane.

Dokumentarnost: Seki artikul va Wikislaviji triba bit dokumentarni ter informativni, ma ne polprazan-ražvodnjen samor zi generalnim frazami. Zibir ud švih temah za pisat eš zisem franki, samor tribaju bit va velikaznoj formi ter serjožni va kulturnen stilu prez beštimah (takove tebit barzo eliminane). Uneh prižentanca triba bit štrukovna, ma ne zi mlogih fureških frazah, ter seki tekst triba bit kjari za pismene štilce va čakavici. Kritike ter alternative triba pridet pri dnu teksta, ale kako nuove kurdelice.

Modernizm: Ovdi eš anulana tradicionalna konservativnošt Wikipedie. Va prižentanci tribaju bit šve nuove pripadne informacie zi našeg 21. štoletja, čatereć učevne ter kulturne novice zi moderneg štyva ter interneta. Najzadne inženji ter nuove ujetvi obligatno tribaju bit pridete, ma moredu ošće bit separatno raždelane kako inoki artikuli zi dopunskim kurdelici.

Teksti zi Wikipedie: Ko eš vetji del teksta posujen zi drugeg mešta, triba pri dnu navest uon izvir: GNU, publika domena, etc. Ko eš čagod posujeno zi Wikipedie, triba tekst obligatno tolnaćit va čakavicu, tarošće pripazit kako nebi se parnesla va Wikislaviu ideologya ' wikipedista' nine uneh globalna 'popkultura'. Najbolje je na varhu artikula pregledat "history" pasanih variant, ter zibrat takov tekst kije bil najbolje strukovno-ekspertni, prez kašnjeg mišanja ignorantih ter mediokritetih. Ko se samor zame najzadnja 'glajhšaltana' varianta zi Wikipedie, triba ovu strukovno preverit ter obligatno transformat za Wikislaviu. Velikazni artikuli zi Meta - Wikipedie nisune kako va Wikipediji (za dirigano 'glajhšaltanje' štilcih va globalističnu 'popkulturu'), ma ovdi serjožni artikuli esu za moderni učevni vuzgoj frankih uporabniki va internete.

Auktorske pravyce: Meta - Wikislavia ter WikiCha nisune samor velekazi (kako Wikipedia), ma ošće internetne štilnyce, čatereć moderne databaze ud nuovih inženji, učevnih ujetvi, ud čakavske pisanye (poezia), originalnih proznih teksti ter inoke dokumentacye. Pri registraciji sejdelnikih, auktori va tekstu se pišedu patentno na varhu va 'history' teg artikula. Za auktorske pravyce (copyright) ud nepublikanih novitadi triba pridet na varhu noveg teksta ošće ime, prežime ter indiric škrivana: sinjal (C), Ime i prežime, indiric ter datum pošte (va zaporki more bit tarošće parvy privatni datum auktorske namysli kada je to privatno udelal - ma ovo ni obligatno).

Falšarye (krivotvorbe): Uporabnikim eš impaćano prinest strukovne ale zaykovne falšarye, aš te potem bit publiko avertani, ter va šekondi puti njin tebit impaćan koti sejdelnikom aktivni prihod va Wikislaviu. Ovdi su požnata dva poglavita tipa falšarij: jeno esu plagiati tujih teksti ter originalnih inženji. Drugo pri nami na Balkanu esu česte zaykovne falšarye, kadi esu originalni čakavski ale kajkavski teksti, tarošće literalni lybri prya 1918 (Šenoa, Gjalski, Kumičić etc.) prez sinjala silovyto tolnaćeni va vlahyski Vukopis: ovakove zaykovne falšarye potem su repete kopyane - ter uneh eš polna harvaška Wikipedia. Prines takovih falšaryah namešti originali, va WikiCha eš rigidno impaćan ter uneh sejdelniki tebit eliminani zi Wikislavie: ud tega fundamental neg prinćipa nigdor nemore selargat!

Toponimi (mistopisje): Švi toponimi va Istri ter adrianskih ižulah (ostran Mljeta) tukaju bit va čakavsken ganu čatereć brez 'ije' - ne vlahyski yugo-toponimi. Tarošće va kajkavsken delu severozahojne Harvaške, severno ud Kupe ter zahojno ud rike Lonje, toponimi tukaju bit napisani va kajkavskoj formi gdi obligatno finivaju na -ec.

Nuove tituli ter namysli ob čakavskih artikuli esu dobro prišly, ma njih va WikiCha ni dobro kladat va glavnu strukovnu lištu (kako Wikipedia), finke jur nimaju zdelaneg teksta ter uneh eš bolje pridet va provižorne notice: Inkubator: WikiCha nete privarit uporabnike kako Wikipedia zi miljunskim lumerom polpraznih tituli!

Wiki-notes: pri dnu artikula z' ovin titulon more se ošće pridet kakove notice ter kritike ob istih temah koje esu prežentane va Wikipediji (ingleškoj, harvaškoj ter inakoj): e.g. citat uneh falše navodyla, ale kako je ob taboo-temah wiki-artikul eliminan (vidit undy va 'history' ki ga je ter kada eliminal), etc.

Ziveda (Abstract): Kratji teksti tribaju na varhu imet samor poglaviti čakavski titul tar šekondi subtitul va inglešken. Vetji artikuli tribaju va parven delu imet ošće zivedu (Abstract) va inglešken, ki nine vetji ud 10% (do 1/10) cileg artikula. Nota: strukovni artikuli zi naravoslovja (biologya) tar likarstva (farmacya) moraju tarošće imet šekondi subtitul va latinšken ganu - perke ovo eš obligatni mejnarodni standart!

Iluštracye: Dobre slikice, figurine, mape ter inoki figuralni prinesi esu vavik dobro prišli, ma tribaju bit informativni, ne samor dekorativni (ovakove formalne iluštracye tebit zaminjene kada pride čagod bolje). Seka iluštracya triba doli imet kratji tekst ter izvir: privatni foto, ale GNU, publika domena, etc.

Mogutji sejdelniki

Va demokratičnoj podili posla, deboto švi uporabniki Wikislavie (zimejuć malićozih vandali) moredu dobro delat va nuovoj WkiCha:

Malićozi vandali ter fanatični ' wikipedisti' (brisači) ovdi nimaju niš iskat: uni tutu moredu samor štit ter si delat GNU-kopye ud artikuli.
Švi inoki uporabniki va internete, kako štilcy, škrivani ter normalni uporabniki zi Wikipedie, ošće moredu franko delat va Wikislaviji ter WikiCha.
Tehnična redakcya (tehnični sysop, informatični eksperti etc.) ovdi imy minimalnu vlast: fundamentalne tehnične funkcye wiki-velikaza, korigat evidentne ćamparye (tipfeleri), eliminat grube beštime, pridet kurdelice (links) ter subtitule, etc.
Eksperti zi finjenon univeržon (ošće dokturi ter magištri), ter pratični stručnjaki zi referencami esu najbolji za pisat nuove artikuli ter za povetjat ale korigat pristojeće tekste.
Zaykovni eksperti za dialekte: moredu tolnaćit fureške artikule va čakavicu, ale zaykovno korigat pristojeće čakavske tekste.
Figuralni eksperti: za estetski formirat tekste i pridet iluštracije va njih.
Informatični eksperti: tehnično raždelat elektroničnu štrukturu za WikiCha, iskanje linka ter inih GNU-artikula na internete.
Inoki uporabniki prez špecialne učevnosti ošće moredu čagod pridet: sinjat nuove teme, iskat kurdele (links) za artikule, iskat GNU-kopye za tolnaćit nuove artikuli, etc.

Hlepjeni teksti

Ubjem ter velikost teksta imeju tehnične limite. Preveč dolgi teksti zi mlogih iluštracij pryko 30 KB, na žbyrnikih (computers) se teško udpiraju i moredu se zrondat, pjutošto ud velih iluštracyah - ter je takove bolje pridet va zisebne vežyce (links). Idealni wiki-teksti esu okolo 5 - 15 štandartneh tiparnih pagin (ne pryko 20), ale do desetorje iluštracye (miće slikice, mape, tabele etc.). Vetje tekste pryko 30 KB je bolje razlućit va 2 - 3 zisebna manja: ko sene moredu podilit, unda takove vele tekste ter vele iluštracye triba klast va formatu PDF na zisebni link (zvanjsku vežycu), ter va Wikislaviu klast samor uneg kratju zivedu. Seda prežentamo optimalne modele za nike poglavyte tipe artikulih va WikiCha:

Žeografični teksti (daržele, ižule, muntanje, etc.): čakavski titul (potem ingleški ter antikni ko je požnat), Abstract, Geologya, Relief ter vode, Klima ter restje, Predštorya ter hištorya, Napućenje ter ekonomya, Reference ter vežyce.

Etnogrupe ter pulitične tvorbe: Abstract, Biogenetika (ko je požnata), Predštorya, antika ter sridnji vyk, danaska Pulitika, Demografya ter ekonomya, Reference ter vežyce.

Biogrupe i poglavite vrste: Čakavski ter obligatni latinški titul (potem ingleški ter inoki), Abstract, višje grupe ter pristojeće vrste, Kratja deškripcya (diagnoza), Nahajališća (areal), Ekologya ter endemizm, Genetična navodyla (ko su požnata), tega poglaviti ujetniki, Reference ter vežyce.

Biografye ud pokojnih: vetje biografye esu za poglavite martvyne, ma mej unen živin triba samor kratje za nike kako nobelovci, glavaši ud Harvaške ter susidnih daržel, ter inoki glavaši ud vele svitske importance. Model: mešta i datumi ud rojenja ter šmarti (za antiku i sridnji vyk more samor stoletje), roditeli, uženjeni, dica, kratja biografya, strukovna, politična ale kulturna dela, Leteratura ter vežyce.

Originalne novitadi (autorski prinosi): esu dobro prišly za Internetnu štilnycu: strukovne inženji, učevne ujetvi, pisanya, prozni texti etc. Za dokumentat auktorske pravyce triba parvo stavit: Ime, prežime, adresa, datum dostave, kadi to strukovno gre, čakavski ter ingleški titul, Abstract (ni obligatno), potem tekst (ter iluštracye), Leteratura ter vežyce.

Zi oveh 5 ižampli moredu se raždelat prispodobni modeli ošće za inoke teme.

Za raždelat strukovne teme, poglejte Tematske skupine (va vlahysken Vukopisu) ter kratje na čakavici: Seuna pagina.

Štyvo (reference)

J. Božanić (ured.): Čakavska rič, sv. 22 - 34, Književni krug Split 1995-2006.
I. Lukežić: Čakavski ikavsko-ekavski dijalekt. Izdavački centar, Rijeka 1990.
P. Šimunović, R. Olesch: Čakavisch-deutsches Lexikon, Bd. I.-III. Boehlau Verlag, Koeln-Wien 1979-1983.
R. Vidović (ured.): Čakavska rič, sv. 1 - 21. Matica Hrvatska, Split 1971-1994.
V. Vinja: Jadranske etimologije I.-III. HAZU - Školska knjiga, Zagreb 2000-2004.
M. Yošamya: Rječnici istočnog Kvarnera (28,700 besed). Starohrvatski srednjovjeki pradialekti sv. I. Zagreb 2005.