Proslovne upute

Izvor: Хорватская Викиславия

>> Poglečte slične upute: vu čakavici, il vu šćakavskoj ikavici, ter vu štokavskem štandartu.

PROSLOVNE UPUTE za porabilce Kajkafske Wikislavie (WikiKay): Dobre prihajali vu WikiKay il Kajkafsku Wikislaviu - svobodnu medmrežnu enciklopediu na horvatskoj kajkavici! Ovo je proslov z' uputami za porabilce vu nevoj kajkafskoj vehji WikiKay mednarodne Wikislavie ter širje Evropejske wiki-enciklopedie Metapedia.

Dialektalne Wiki-enciklopedie: Poglavito kulturno načelo Metapedie i Wikislavie je solidarno prihvačanje glavnih narečji z' evropejskih jezikovnih skupin kakti punopravnih inačica f ' informiranju pripadajočih kulturnih zajednica: Isto odseda vredi takaj za nevi WikiKay, gdi buju se svobodno pisali bar področni teksti na kultiviranoj kajkavici, ampak takajše vu paralelnoj Čakavskoj Wikislaviji il WikiCha na čakavici. Ak je poznato, pri titulu vsakega horvatskog členka vu Horvatskoj Wikislaviji potrebuva f ' zaporki dodati takaj njegof kajkafski i čakafski sinonim (ak ne - bu ga dodal tehnični urednik).

Abstract

Preamble of Wiki-Encyclopaedia and Library in Kaykavian (WikiKay): This is an introduction with foreword notes of the new Wiki-Encyclopaedia and Internet-Library in Kaykavian dialect, starting from ... 2008. It is quite open and free for listening, and also for any further contributing and ameliorating by its bona-fide users. This includes also an open Internet-Library in Kaykavian with the original authorized contributions in poetry, prose, scientific news and the last discoveries. During the past, Kaykavian was the official-public language in Croatia of 16th - 19th century. During 20th century Kaykavian in Yugoslavia was oppressed, neglected, and permitted only in poetry and folklore; this Kaykavian Wikislavia is now its first public reappearance via internet. The main language of actual Wikislavia is the relict Kaykavian idiom of northwestern Croatia including Zagreb capital and spoken by 1/3 of all Croats. Most articles have an English subtitle added, and longer ones include also an Abstract in its first chapter. Wikislavia's leading principles are: total openess, no any censure, the last modern data, true informative reliability (no formalistic 'neutrality'), a moral approach - but also the objective elaboration of taboo-topics (elsewhere blurred or eliminated). The false neutrality, ideological censure, officialized demagogy, destructive hypocrisy and immorality, falsified blurring and eliminations, clans domination and outvotings, and other deviations of some ' Wikipedians' here are not acceptable at all !

Proslovne pripomene

Ideja odprte kolektivne enciklopedie tipa Wiki (havajska reč = brzo) nastala je od 1999, kaj znači da nju seki pismen more svobodno i bezplatno čitat na internetu, ter dragovolno sodelovat vu njezinom pravlenju i zbolšuvanju po svojem znanju i tehničnim možnostima. Pervi vekši primer tega je Wikipedia ktera je nastala ot 2001, a denes f ' anglijskoj inačici ima oko 2 miliuna (polpraznih) natuknic. Z menšom cifrom natuknic se je potem proširila takaj vu drugih dvesto jezikof, takajše vu horvatskem.

Zbogradi takoveg zbrzaneg i nekontroliranog resta, ova perva Wikipedia seda ima vse vekši anarho-liberalni ustroj kteri joj pravi niz nerešivih problemof:

Vse vekši del njezine formalne vsebine i.e. prek polovice su vnogi prazni tituli brez suvislog teksta il polprazne natuknice tekar ze 2 - 5 neinformativnih linija ktere se tak zdrževaju niz leta, nek popune ogromni broj nazočnih naslova.
Prek sto tisuć natuknic zdrževa tek desetak Wikipedia na poglavitim svetskim jezikima, ampak vekšina inih jezikof imaju tekar par tisuć il stotin polpraznih natuknic.
T.zv. 'strogi' neutralizem kteri formalno vredi vu Wikipediji, doseda se f ' vekšini zvrnul vu klansko nametanje ignorantskih gledišča, kaj rezultera ze vnogimi lažnim ter izkrivljenim členkima i taboo-temama, ktere su idejno-populistički zbrisane ter hičene vun z' Wikipedie.
Vu Wikipediji vlada skorom paničen strah ot sovremenih novic, pak zato vse višje odlazi f ' tradicijsku zastarelost i ne piše se ono kaj ne sukladno starimi dogmi.
Birokratska demagogia vu Wikipediji nameče samovoljne odluke po političnoj mustri lažiranih glasuvanja. Još je gorje kaj f ' administraciji i cenzuriranju Wikipedie vse višje se ideološki namečeju sumlivi globalizatori, liberalisti, anarhisti, seksualni alternatifci i ine čudnovate usmerbe, ktere seda nekontrolirano dirigirajo f ' angleškoj i drogim vekšim inačicama Wikipedie, pak takajše i vu horvatskoj Wikipediji.
Reste cifra vnogih napada zlonamernih vandalof (ponajveč neznalic ter idejnih dogmatof), kteri z' obesti i zlobe brišeju i fkidaju jur zdelane tekste, il njih prevrčeju do nemisla.
Takaj med redovnimi registriranim sodelafcima vse višje je interesnih, seksualnih i ideoloških skupin (internetnih klanof) vu čestom brezkonečnem prehtanju, kteri jen-drugem kvariju i brišeju za njih nepodobne tekste, kaj stvara wiki-vojne na internetu.
Masoven je pristop totalnih neznalic i mediokritetof, kteri nekritično zbantuvanju po Wikipediji, ter iz predrasud kvariju i zvrčeju tekste ekpertof, kemu prinosi takajše nestručna administracija Wikipedie.
Zato potlen perveg poleta, seda z' Wikipedije skoro svi eksperti bežijo vun (braindrain), i.e. vnogi stručni sodelafci so zgubili strplenje brezkonečno obnavlati i popravlati tekste, ktere im izvrčejo il fkidajo nestručni mediokriteti i neznalice. Zato je vekšina ekspertof doseda zišla vun z' Wikipedie i delom so prešli f ' druge prispodobne wiki-projekte na internetu. Pače i ravnatelstvo poglavite angleške Wikipedie seda več govori, kak njim je ostalo tekar dvajsetak aktivnih ekspertof ktere vu wiki-žargonu zoveju wiki-dragons, a vekšina inih so pomočni sodelafci, pasivni statisti, il škodniki.

Kak je seda niska strukovna i kulturna razina Wikipedie, pri nami je najbolše vidlivo po zbantuvanim členkima na angleškom o Horvatima i Horvatskoj, kteri su tam najgorši ikad objavleni vu nekoj enciklopediji. Isto potvrdjuje takaj poredba ze serioznom Britanskom enciklopedijom (Encyclopaedia Brittanica) in nemškim Brockhausom, gdi su horvatske teme vekšinom zdelane objektivno i verodostojno i.e. puno bolše nek vu zbrčkanoj i zbantuvanoj angleškoj Wikipediji.

Konečni rezultat vseh tih manipulacij je da se je originalna Wikipedija doseda razpala na višje paralelnih enciklopedij ktere leh imajo blizo 4.000.000 tekstof zvun Wikipedie. Najbrzeša med njimi je velka kitajska enciklopedia BaideWiki ze pol miliarde sodelavcof, ktera bu dojdučeg leta dostigla poglavitu staru Wikipediu:

1. Stara izvirna Wikipedia je već f ' anarhičnem stanju konečneg razpada, ze vnogimi dubioznim pop-tekstima i z' puno polpraznih neinformativnih natuknic kaj jur dostižejo 2/3 Wikipedie, ktera je tak vekšinom postala popularni 'sveznadar' brez pravih enciklopedijskih karakteristik. Kak rezultat vsega tega vu Wikipediji, seda namesto strukovne informativnosti jur prevladava globalna popkultura i.e. populistični antielitizem gdi se grupno namečejo lažlive poluistine kros nadglasuvanje vnogih neznalic, seksistof, politikantof i mediokritetof. Zato prvič dobre zmišlena Wikipedia, denes ze perspektivne internetne enciklopedie pe vu popularni leksikon iliti po balkanski rečeno vu jen "prostonarodni sveznadar", kteri zbantuvanim tekstima višje obmanjiva, nego kaj informira naivne čitatele.

Zato nekateri informatični eksperti z' Amerike več prognozerajo kak bu takova Wikipedia, ak nastavi iti ovim anarhičnim smerom, negdji vu jeseni 2010. završila f ' konečnomu funkcionalnem razpadu.

2. Elitni akademični Citizendium (projekt 2.0) izdvojil se je z' Wikipedie vun ot 2006: tam je porabilcima otprto i svobodno samor čitanje, al tu zebrani sodelafci morajo biti kvalificerani stručnjaki z' fakultetom (seda imajo 270 eksperof), a njihovi se teksti objavluju tekar potlem stroge recenzije i pregleda od jeneg leta. Zato se ta kvalitetna inačica razvija sporejše (2800 tekstof) ter samor na angleškom. Zbogradi svoje zaprtosti je sličneša standardnim tiskanimi enciklopediam, izim kaj je brezplatna za čitati na internetu. Po elitnoj koncepciji uredničtva njoj su slični polodprti nemški Wikiweise (od 2005), pak amerikanska New World Encyclopedia (od 2007), ter najvekši kitajski BaideWiki (ot 2006) z' 940.000 členkof.

3. Polelitni prelazni Wikinfo zišel je takaj vun z' Wikipedie ot 2003. Po značajkami je zmed zgorne dve krajnosti, pak se razvija malko bržje uz dovolnu strukovnost i stabilnost na wiki-temelju odprte enciklopedie. Wikinfo bi štel postići najbolši sklad zmed odprtosti i široke strukovne suradnje, uz zmernu kontrolu i stabilen razvitek jene ozbiljne enciklopedie. Doseda su tri jezikovne inačice oveg tipa:
- Poglaviti angleški Wikinfo ot 2003, z' višje nek 37.000 natuknic.
- Enciclopedia libre universal je slična, samostalna španjolska inačica ot 2003, takajše ze 37.000 natuknic.
- Nemška inačica nastaje kak neva vehja poglavite angleške Wikinfo ot 2006, ze 140 tekstof.

4. Neva, najmlajša reformirana vehja oveh wiki-enciklopedij počima ot 2006, kad z' anarholiberalne Wikipedie zbogradi protesta takajše pe vun skandinavska skupina, pak su utemelili nevu otprtu i najslobodnejšu wiki-enciklopedijo Metapedia, a center im je vu Švediji. To je punojezična panevropejska enciklopedia na internetu, ktera doseda ima desetak paralelnih inačic na zahodnim evropejskim jezikim. Od 2007. ovoj skupini je takaj pridružena najvekša i najmlajša sodelavna Wikislavia, vekšinoma na ruskemu ze prek 240.000 členkof i brzim restom oko 20.000 nevih titul na tjeden. Zato je ova najnovejša Meta-Wikislavia več treča najvekša wiki-enciklopedia, poklen poglavite Wikipedie i neve kitajske BaideWiki (900.000 členkof).

Ampak je samostoječa, ovoj skupini po velkoj otprtosti i inim načelima je jako slična i Filipinska wiki-enciklopedia Filipiniana, ktera vekšinom obuhvača tematiku z' jogoiztočne Azije i Oceanie. Nastala je izlazkom vun z' Wikipedie ot 2007, seda ima prek 50.000 natuknic ter rest oko yezero titulof seki tjeden.

Poglavita načela neve evropejske skupine Meta - Wikislavia, kterima se ova jasno razlučeva ot klasične Wikipedie jesu:

Najvekša otprtost, svoboda čitanja i uredjenja, gdi more sodelovati seki pismen i samor je zbogradi onemogučenja zlonamernih vandalof poželjna ubilježba (registracija).
Teme so zisem svobodneg izbira i trebajo biti enciklopedijskeg zgleda ter kulturno pisane.
Izbir i stil pisanja je otprt i jasen brez taboo-temah, o vsemu se more pisati kritički-eksplicitno, poštiva se izvirni tekst i popravlaju se samor očigledni tipfeleri i vraguvanje.
Odhičen je lažlivo-formalistični 'neutralizem' Wikipedie, a poželjna je materialna verodostojnost, takajše f ' taboo-temami.
Tehnično je nemogoće samovolno fkidanje i brisuvanje tujih členkof (kak Wikipedia gdi to delajo klani nadglasuvanjem), pak se postoječi svobodni teksti moru tekar dopuniti, zbolšati i razdelati.
Nema ideopolitične cenzure, nema demagogie samovolnih administratorof, postoji tekar širje kolektivno ravnatelstvo za tehnično zdrževanje ter demokratsko sodelavstvo vu podeli poslof. Brez administratorof, brez ideoloških klanof i brez mogočnosti brisanja, tu vekšinom nema brezkonečnih praznih diskusij kak vu Wikipediji.
Nepoželna je konzervativna zastarelost (kak Wikipedia) i tu se iskajo najnovejši podatki ze 21. stoletja, takajše nevi prinesi ter neobjavleni nalazi ktere treba naglasiti.
Enciklopedijski teksti z' Meta - Wikislavie nisu kak z' Wikipedie: ne za usmereno 'glajhšaltanje' čitatela vu globalistično popkulturo (multi-kulti), nek za svoboden napredek njihove samo-naobrazbe prek interneta.

Vu ovu nevu panevropejsku obitel otprtih i moralnih wiki-enciklopedij ot ... 2008, seda se na internete združeva takaj ova naša, neva WikiKay. Zato vabimo vse dobronamerne i zainteresirane kajkafske sodelafce z' domovine i emigracie, takajše one normalne z' dosedanje Wikipedie, nek se poklen registracie (vidi desni vrh stranice), zvrstaju f ' nekateri koristni posel na ovoj kajkafskoj inačici: ak imeju prave kvalifikacie kak spisateli tekstof, il da inač sodeluju bar f ' njihovoj tehničnoj opremi, lekturi, prepisuvanju i zvrstavanju, vu nabavki slika i karata, il f ' nalaženju koristnih informativnih poveznic (ne trgovački spam ni politične reklame!). Ovo je naš združeni kajkafski projekt za bolšu informatičnu budučnost kajkavice, pak so f ' njemu vsi dobrodošli - izim zlonamernih vandalof, upornih brisačof ter ideoloških žbirof kterima priporočamo svobodno čitanje brez smetanja.

WikiKay i horvatska Wikipedija

WikiKay je specializirana enciklopedia na verodostojno-dokumentarnim načelima, pak treba postati moderna elektronična panorama kajkavice, kajkafcih, kajkafske kulture i naravi njihoveg kraja. Normalno je za očekivati da bu nekatereg preklapanja zmed WikiKay, Horvatske Wikislavie i Horvatske Wikipedije, takajše kak ima preklapanja zmed raznih Wikipedij, il zmed vnogih enciklopedij na papiru, al njimi so način obrade i širina podatkof drugači. WikiKay i horvatska Wikipedia se načelno razlikuju po jeziku, tematskom izbiru, načinu prikazbe, obsegu tekstof i metodskom pristopu:

Jezikovne razlučbe: horvatska Wikipedija je doseda napisana na novosadskem Vukopisu, a WikiKay je brezuvetno na klasičnoj kajkavici i vu tem nema eufemizma ni konformizma! Tu moreju biti na angleškomu il na štokavskem (s kajkafskim titulom) samor nekateri tematski členki ak pišejo ob kajkavici i kajkafcih (pak buju potem prevedeni na kajkavico).
WikiKay teži obradi vsih kajkafskih tema, a inozemnih tekar ak imeju nekatere zveze z' nami, vekšinom kak odlomki širjih tekstof: na pr. sosedni orsagi, emigracija, naši istraživači, inozemna področja krasa ter slične zveze - a vu hr. Wikipediji vekšinom je obratno.
Poglavito načelo Wikislavie je kak so vsi slovanski dialekti i njihove kulture istovredni i ravnopravni pak se morajo bližje predstaviti vu materinskoj inačici kak naši kajkavski i čakavski. Horvatska Wikipedija je samor na novemu kniževnom standardu (Vukopisu), a dialekti se tam tekar spominaju kak lokalna egzotika brez detaljof i brez primernih tekstof.
Metodički pristup je drugači: f ' horvatski Wikipediji strogo tradicionalen i formalno neutralističen, a vu WikiKay je brezuvetno verodostojan, dokumentarističen i maksimalno sovremen za 21. stoletje.
WikiKay izim enciklopedie zdrževa takajše Kajkafsku medmrežnu knižnicu z' dokumentarnom bazom podatkof, nevim nalazimi i inim dopunskim informaciama.

Pri tematskom preklapanju se priporočajo takaj kritični prenosi za osnovico noveg teksta ze slične natuknice vu horvatskoj Wikipediji (citirati izvir ak kaj vredi). Ova je stara dva leta i doseda ima prek 35.000 členkof (vekšinom polpraznih titulof), a nastala je poklen razpada bivše jugo-Wikipedije na bošnjačku, horvatsku i serbsku Wikipediju. Zato je tam vekšina starejših tekstof zresla prevodom z' angleškog na jen hibriden srbo-horvatski, potem so vu nevoj horvatskoj Wikipediji ovi teksti tekar formalno jekavizirani, pak so tam starejši členki vekšinom trohibridni zmešanci na jenem grdomu anglo-serbo-horvatskem hibridu. Takajše f ' občoj koncepciji horvatske Wikipedije je dobro vidliv mentalni balkanski vpliv bivšega združevanja: Nažalost se novosadski Vukopis takaj denes nastavla kak lingua franca med južnoslovanskimi orsagi.

Zato se horvatsko Wikipedijo kak podlago za WikiKay more rabiti tekar kritično t.j. mora ju se preraditi soderžajno ter jezično na kajkavico. Oni kteri ne moreju il ideološki nečeju pisati kajkafski, ne morajo sodelovat vu našoj WikiKay: gdo hoče pisati samor novosadskim Vukopisom (yugojezikom), ima na razpolago 'horvatsku' Wikipediju, a za još radikalnejše yugofile je takajše zisebna srbo-horvatska Wikipedia.

Metapedia, Wikislavia i naša nova WikiKay su seriozni informativni projekti za sodelavo odgovornih intelektualcof, prvič za verodostojno informiranje i modernu naobrazbu brezplatnih porabilcof na razini 21. stoletja. Zbogradi tega WikiKay nije:

Ne debatni klub za brezkonečne diskusije ob vsemu il ničemu: zainteresuvani za ovo se moreju obratiti na brojne diskusijske forume diljem interneta.
Ne web-adresa za vlastito izticanje umišlenih vseznalic il polpismenih neznalic: za takove namene moreju na internetu otprti vlastito stranico il iti na neku postoječu.
Ne internetni žertvenik za izživljenje zlonamernih teenagerof i upornih brisačof tudjih tekstof: za te pogodnosti leh postoji anarhična Wikipedia i slične zbrčkane wiki-enciklopedie.

Upute porabilcima

Za dosedanje porabilce Wikipedie treba naglasit kak su Wikislavia i WikiKay tekar pri čitanju slični z' Wikipedio, al vu aktivnoj obradi imajo vnoge različnosti, kterih se nevi sodelafci morajo pridrževati:

Ubilježba (registracija) aktivnih sodelafcih tu je poželna. Neregistrirani porabilci moreju vekšinom pasivno čitati tekste, brez vpliva na soderžaj i z tem je vekšinom onemogočen vandalizem brisanja il zlonamerneg zvrtanja bedastog smisla kak je to vu Wikipediji.

Nebrisanje: Vu Wikipediji moreju zlonamerni pojedinci il cele interesne grupe pritiskom i nadglašuvanjem zbrisat i hitit vun cele teme i natuknice ak su njimi idejno nepodobne il interesno nepoželne. Ovdi ni tehnično nema ove možnosti, pak jednuč napisana tema i natuknica tu ostaju zanavek t.j. moreju se samor popraviti i preraditi il dopuniti - al ne fkinuti ni zbrisati pod kterim god izgovorom kak vu Wikipediji.

Verodostojnost: Sumlivi teksti vu Wikipediji vekšinom nastajo nadglašuvanjem i vekšinskim dogovorom utjecajnih sodelafcof (doslovno: tim gorje po činjenice): Vu Wikislaviji i WikiKay vrede samor materialni dokazi brez obzira na vekšinske predrasodbe vu modernoj popkulturi. Wikislavia postoji zbogradi obrazbeneg napredka i kulturnog razvitka porabilcof, a ne za njihovo globalno-populističko 'glajhšaltanje' kak je to Wikipedia.

Vseobuhvatnost: Seki tekst tu mora biti konkretan i informativen z' puno faktof, a ne razvodnjen i polprazen tekar z' občim frazami kak so vnogi vu Wikipediji (model: puno piše - malo reče). Prilogi moraju biti pisani serioznim stilom brez vraguvanja (vu protivnem buju takove rečenice brzo zmeknjene il predelane). Teksti nek buju jasni i stručni, al z' malo straneg žargona i fraza t.j. razumlivi vsekomu pismenem intelektualcu kteri zna kajkafski.

Informativnost: Pristop temama je načelno otvoren i jasen, nema idejneg ni političneg embarga niti taboo-tema: Treba pisati resno materialno istino za poznavanje i širenje znanja o pripadajočoj tematiki, a ne lažlivo varati čitatele prividno 'neutralističnim' pristopom (često vu Wikipediji). Dostupne kritike i inačice (alternative) treba otvoreno dodati pri kraju il još bolše ih razradit vu dalšim svezama.

Modernost: Vu jenemu modernom pregledu morajo prevladati najzadnje spoznaje z' našega 21. stoletja t.j. znanstvene i kulturne novice z' najnovejše literature i interneta. U vsaku temu treba pridodati najzadnje nalaze i neve dopune naglasiti na kraju, il njih razraditi vu dodatnim svezami uz navode izvira, auktora i strukovneg področja.

Prienos teksta: Kada se značilen del teksta prenosi z' drugega verodostojneg izvira, treba pri dnu citirati taj izvirnik: GNU, javna domena, itd. Ak se nekaj prenosi z' Wikipedie, to treba delati čisto oprezno i skrajnje kritično, kak se ne bi unesla takaj njihova ideologia i populistično nadglašuvanje vekšine 'wikipedistof': Najbolše je zverh njihove natuknice proveriti history prošlih inačic, pak prenesti onaj ranejši tekst kteri je po soderžaju i informativno najstručniji brez naknadneg mešanja neznalic i umišlenih mediokritetof. Ak se ipak prenosi najzadnja 'glajhšaltana' verzia z' Wikipedie, obvezatno se nju mora dobro proveriti i brezuvetno ju preraditi. Takajše se mora pripaziti kak takov tekst z' Wikipedie nije več dugo zastaril (kaj je tam običen slučaj) i onda ga se mora fest preraditi i modernizirati.

Književna auktorizacia: Doklem je zastarela Wikipedia samor jen wiki-leksikon za pretrage, Metapedia i Wikislavia niso obične enciklopedie nek takaj moderne baze podatkof t.j. internetne knižnice (nevi nalazi, odkritja, pesni, proza i slično). Zbog registracie sodelavcof, auktorstvo tekstof se avtomatski zapisuva gore pod history natuknice. Ampak za neobjavlene novice, uz sodelavsku history još se priporoča zverhu izvirneg teksta zbogradi zaščite auktorskih pravic (copyright) citirati puno ime, prezime i adresu pisca: znak (C) Ime i prezime, adresa i datum.

Krivotvorbe (falsifikati): Sodelafci se oštro upozoruju ne unositi jezične i strukovne krivotvorbe, ar čeju potem biti javno opomenuti i ak to ponove, ukida njim se pristop vu WikiKay (izim čitanja). Dva so tipa tih zloporab: jeno so plagiati tudjih tekstof i ranejših izvirnih nalaza. Druga i gorja je česta jezična krivotvorba kad se svi teksti naše diaspore i auktora do 19. stoletja na dialektima il na izvirnem horvatskem (Šenoa, Gjalski Kumičić itd.) u Jugoslaviji od 1918. brez upozorbe vnatrag "prevode" na jugoslovanski Vukopis - pak se ove laži tiskajo i kopirajo vse doseda (prepuna njih je horvatska Wikipedija). Lažlivi vnes takovih falsifikatof ovdi je najstrožeše prepovedan izim izvirnikof do 1918, a podmetnute krivotvorbe i njihovi podmetači buju nemilosrdno hičeni vun z' WikiKay: Od ovega temelneg načela brezuvetno nema odstopanja !

Toponimi (mestopisje): Vsi toponimi vu kajkafskem področju severozahojne Horvatske, t.j. severno ot Kupe ter zahojno od Lonje, morajo biti napisani f ' kajkafskem obliku i obligatno zvršuvajo na -ec (takajše f ' Istri i adrianskih otokih toponimi morajo biti na čakavskem brez 'ije' - ne štokafski yugo-toponimi).

Jezik i prievod: Teksti za WikiKay se načelno pišeju hrvatskom kajkavicom iliti kajkafskom koine, t.j. klasičnim kultiviranim jezikom hrvatske kajkafske kniževnosti do 19. stoletja (poglečte nižje: Šojat 1969-1971, Magner 1971, JAZU-HAZU 1984-2005). Ak je zbogradi bilo česa prilog napisan na drugačem sličnem jeziku zven granice kajkavice, tad se privremeno kao neprikladen vas označuva z' kurzivom, doklem ga negdo ne preradi na kajkavicu. Slično vredi takaj za kajkafske emigrante kteri več malo znaju il ne znaju kajkafski, pak moreju dostavit svoj engleski il ini strani tekst, kteri se potem prevodi na kajkavicu.

Neve natuknice: Sveže ideje o nevim natuknicam su dobrodošle, al njih ni zgodno odmah unesti f ' redovni strukovni popis (kak Wikipedia), kat su to tekar prazni tituli. WikiKay neče breskonečno varati i privlačiti porabilce kak Wikipedia, miliunskom cifrom polpraznih natuknic, ktere se tam letima zdrževajo i ne dopunjavajo.

Wiki-notes: Pri kraju členka more se pod tem titulom dodati pripomene i kritike (najbolše na angleškem) o istoj tematiki kak je napisana vu Wikipedio (anleškoj, horvatskoj i inoj), na pr. promašeni i lažlivi navodi, jel tam sličan tekst več zbrisan i ukinut (ime 'brisača' i godina) itd.

Izvleček (Abstract): Uz vekše tekste z' više poglavlja, priporoča se na verhu posebno dodati kratek angleški izvleček (Abstract: ...), velki do 10% (1/10) ze poglaviteg teksta na kajkavici, kteri je za citate vu druge členke i f ' ine enciklopedie (pogleč 'Abstract' zverhu ove strane). Vu kračim natuknicam brez poglavlja je dovolno dodati samor jen angleški podnaslov (eng.: ...), kteri potlen budučeg zvekšanja tega teksta bu zresal vu početni izvleček na angleškem. Strukovni členki z' biologie i farmacie vu podnaslovu morajo obligatno imeti latinski sinonim pripadneg pojma (lat.: ...).

Ilustracie: Prikladne foto-snimke, karte i ini likovni prilogi su navek dobrodošli, al trebajo biti soderžajni i informativni, a ne samor formalno-dekorativni, ktere bumo zdržali dok njim se ne najde nekatera bolša zamena. Za seku ilustraciu treba zdol dodati opis i izvirnik: najbolše vlastiti snimak ili GNU, javna domena.

Mogoči sodelafci

Vu složenoj demokratičnoj podeli poslof po znanju i izkustvu, zamalo vsi porabniki izim zlonamernih vandalof moreju dobro suradjivati na ovoj nevoj WikiKay:

Zlonamerni vandali, uporni brisači i fanatični ' wikipedisti' tu nemajo kaj iskati, pak ovo moreju samor čitati i napraviti GNU-kopije za ina mesta na internetu.
Vsi ini porabilci interneta, dobronamerni čitateli i spisateli, takajše i prosečni normalni porabilci ze sedajne Wikipedie, moreju dragovolno sodelovati f ' demokratskoj podeli poslof na ovem nevemu WikiKay.
Tehnično uredničtvo tu ima tekar najnužnije minimalne ovlasti (osnivači, tehnični urednik, informatičko-elektronički sysopi): osnovno tehnično zdrževanje funcionalnosti, popravek očiglednih tipfelerof, fkidanje vraguvanja, dodavanje sveza i podnaslova il slično.
Strukovni eksperti z' diplomo (il magisterijom i doktoratom), ter izkusni praktičari z' popisom referenc, najbolše je nek pišeju neve tekste il popravlaju i zvekšaju postoječe.
Jezikovni stručnjaki (dialektologi): moreju unositi prevode kvalitetnih inojezičnih členkof il stilski popravlati nedoradjene tekste (vukovizmi, balkanizmi, anglizmi itd.).
Likovno kvalificerani i nadareni porabilci: estetsko oblikuvanje tekstof i dodavanje ilustracij.
Iskusni informatičari: tehnična dorada elektoničnih struktur za WikiKay, nabava vanjskih sveza i iskanje prikladnih GNU-členkof na internetu.
Prosečni čitateli brez posebnih sklonosti, takajše moreju pridonesti: upozorbe na neve poželjne teme i zvenske koristne linke uz členke, iskanje GNU-kopija za preradu nevih členkof.

Hlepjeni teksti

Velikost i obseg tekstof: tu postoje praktične tehnične granice. Predugi i puno ilustrirani teksti velki prek 30 KB, na prosečnim kompačima se teško i presporo otpirajo z' interneta, največ zbogradi ilustracij, pak je takove bolše dodati iz zisebneg linka. Najbolše uporabiv tekst je oko 5-15 pisanih kartic (nikak ne prek 20) il največ do desetak menših ilustracij: slikice, karte, tablice itd. Prevelki teksti prek 30 KB ne moreju se odprti il se zrušiju, pak se morajo razločiti na 2 do 3 zisebne tematske celine. Ak se ampak ne moreju razlomiti, takove dugačke tekste i bogate slikovnice je najbolše rabiti vu formatu PDF na zvenski link, a vu WikiCro staviti samo skrajšani izvleček. Seda navodimo kratke modele za idealno zdelane odlomke nekaterih poglavitih tekstof vu WikiKay:

Zemlepisna področja (orsagi, otoki, planine itd.): horvatski - kajkafski titul (f ' zaporki angleški i klasični antički ak ima); Abstract, Geološka osnova, Relief i vode, Klima i vegetacia, predhistoria i poviest, napučenost i sedanje stanje, na kraju sveze i reference.

Etnogrupe i politične tvorbe: Abstract, neva Biogenetika (ak postoji), Prapoviest, antika i srednji vek, sadanja Politika i demografija, Gospodarstvo, ter citati i sveze.

Biogrupe i važnejše vrste: Horvatsko - kajkafsko i obvezatno latinsko ime (angleški i ini sinonimi), Abstract, pripadne višje grupe, ine srodne vehje, Skrajšani opis (diagnoza), Nahajališča (areal), Ugroženost (i endemizem), Biogenetski podatki (ak ima), poglaviti istraživalci, ter sveze i citati.

Životopisi pokojnih: celovite objektivne biografije su samor za poglavite pokojnike, a od živih sovremenikof se unose tekar poneki najvažnejši (na pr. nobelofci, deržavni poglavari Horvatske i okolnih orsagof, iznimno ine peršone od svetske važnosti. Soderžaj: Mesta, datumi il bar leta rodjenja i smerti (za antiku i srednji vek more samor stoletje), roditeli i supružniki, poglaviti potomki, kratek životopis, strukovni il kulturno-politični doprinosi, poglavita djela il javne uloge, literatura i sveze.

Izvirne novice (i autorska djela) so dobrodošli za Internetnu knižnicu: nevi nalazi, strukovna odkritja, pesni, proza itd. (NE unositi: krivotvorbe, plagiate, perpetuum mobile, nalaze 'tople vode' i slično). Zbog javne dokumentacie i auktorstva navesti: Ime, prezime, mesto, datum dostave (more u zaporki takaj vlastito doba izrade), pripadno področje il struka (zbog zvrstavanja i sveza), horvatsko - kajkafski titul teksta / nalaza (u zaporki more takaj angleški i ini), potem Abstract, za farmacevtske i bionalaze mora biti i latinski sinonim, potem tekstovni i ilustrativni opis, ranejše (ne)poznavanje tega pitanja, ter citati i sveze.

Z' nabrojenih 5 inačic more se složiti slični model takajše za ine tematske skupine.

Za razdelavu i sveze vnogih tematskih področja i strukovnih skupin, poglečte dalše Tematske skupine (na horvatskem standartu), il isto skrajšano na kajkavici: Poglavita strana.

Literatura

Feletar D., Ledić G., Šir A.: Kajkaviana Croatica (Hrvatska kajkavska riječ). Muzej Međimurja, 37 str., Čakovec 1997.
Fureš R., Jembrih A. (ured.): Kajkavski u povijesnom i sadašnjem obzorju (zbornik skupova Krapina 2002-2006). Hrvatska udruga Muži zagorskog srca, 587 str. Zabok 2006.
JAZU / HAZU: Rječnik hrvatskoga kajkavskog književnog jezika (A – P), I – X. Zavod za hrvatski jezik i jezikoslovlje 2500 str, Zagreb 1984-2005.
Lipljin, T. 2002: Rječnik varaždinskoga kajkavskog govora. Garestin, Varaždin, 1284 str. (2. prošireno izdanje u tisku 2008.)
Lončarić, M. 1996: Kajkavsko narječje. Školska knjiga, Zagreb, 198 str.
Magner, F. 1971: Kajkavian Koiné. Symbolae in honorem Georgii Y. Shevelov, München.
Šojat, A. 1969-1971: Kratki navuk jezičnice horvatske (Jezik stare kajkavske književnosti). Kaj 1969: 3-4, 5, 7-8, 10, 12; Kaj 1970: 2, 3-4, 10; Kaj 1971: 10, 11. Kajkavsko spravišče, Zagreb.